Kazenski vidiki trgovine z ljudmi v Sloveniji: sistematični pregled empiričnih raziskav

Monika Klun, dr.

Danijela Frangež, dr.

Trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, premeščanje in zakrivanje ali sprejemanje oseb za izkoriščanje. V tem članku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda empiričnih raziskav o trgovini z ljudmi v Sloveniji, analiziranih pa je osemnajst predvsem kvalitativnih študij z namenskim vzorčenjem. V raziskavi je bila najpogosteje obravnavana prostitucija, kjer storilci svoje izkoriščanje prikrivajo z zakonitimi dejavnostmi. Žrtve prisilnega dela in delovnega izkoriščanja so predvsem tuji delavci, ki jih v Slovenijo novačijo z goljufijami, prevarami in lažnimi obljubami o delovnih pogojih in plačilu. Žrtve prisilnega beračenja so ogrožene s strani storilcev, ki proti njim uporabljajo fizično silo. Prisilna kriminaliteta je bila zaznana pri delovnem izkoriščanju in prostituciji med odraslimi žrtvami ter pri premoženjskih kaznivih dejanjih in tihotapljenju ljudi med otroki. V primerih spolnega izkoriščanja se otroci novačijo prek spleta in s tako imenovanimi »loverboyi«. Prisilne poroke otrok so zaznane predvsem v romski skupnosti. Pri nezakonitih posvojitvah otrok so mednarodne posvojitve zelo tvegane za trgovino z otroki. Primeri trgovine s človeškimi organi, tkivi in krvjo v Sloveniji še niso bili zaznani. Prijava trgovine z ljudmi je redka, saj žrtve ne prepoznajo ali nočejo prepoznati svoje viktimizacije zaradi strahu pred storilci ali deportacijo iz države, potencialne priče pa želijo ostati anonimne. Med preiskavo se uporabljajo konvencionalni in prikriti preiskovalni ukrepi, pri preprečevanju takšnih kaznivih dejanj pa je bistveno ozaveščanje mladih, strokovnjakov in javnosti.

Ključne besedetrgovina z ljudmi, obrazci, žrtve, storilci, kriminalistična preiskava

UDK: 343.43

 

 

Partnerji

Pustite komentar

sl_SI
Pomaknite se na vrh