V dobi polarizirane komunikacije je izbrana skupina pedagogov sprejela transformativno moč dialoga za gojenje ozaveščenosti in solidarnosti. Med temi pionirji se kot velikan izstopa Danilo Dolci – globok pesnik, pronicljiv sociolog in predan pedagog – čigar metode dvigujejo poslušanje, spraševanje in kolektivno raziskovanje v ospredje izobraževalne prakse. Njegova zapuščina, globoko zakoreninjena v načelih nenasilja in vključevanja skupnosti, še danes odmeva skozi inovativne prakse, kot sta Maieutic Circle in Story Circle.

Za razliko od tradicionalnih akademskih teoretikov je Dolci deloval na lokalni ravni in se kot pedagog in aktivist potopil v srce skupnosti. Osrednjega pomena njegove filozofije je transformativna moč vprašanja, ki ga ne razumemo zgolj kot tehniko za doseganje pravilnih odgovorov, temveč kot katalizator za kritično razmišljanje, poglobljeno refleksijo in skupno odkrivanje. V majevtskem krogu se udeleženci zberejo v harmoničnem krogu in učinkovito razgradijo konvencionalno hierarhično strukturo učilnice. Znotraj tega egalitarnega prostora vsako vprašanje služi kot iskra, ki sproži živahne razprave, ki razkrivajo bogastvo znanja, ki prebiva v vsakem od nas.

Za Dolcija so vprašanja, kot je »Kaj so tvoje sanje?«, presegala zgolj pesniški izraz; predstavljala so globoka dejanja izobraževanja. Krog neguje horizontalno dinamiko, kjer znanje ne teče od učitelja do učenca, temveč izhaja iz živahne izmenjave idej. Ta metoda udeležencem omogoča, da izkoristijo svojo samozavedanje, razvijejo kritično mišljenje in prepoznajo svoje prirojene sposobnosti, hkrati pa vzpostavljajo stike z drugimi in si predstavljajo možnosti za transformativno prihodnost.

Dolcijev pedagoški pristop se je z razvojem izkazal v tisto, kar danes poznamo kot recipročni majevtični pristop (RMA), zlasti na področju izobraževanja odraslih. Ta pristop se je učinkovito uporabljal pri delu z marginaliziranimi skupnostmi, migranti in posamezniki z nizko pismenostjo, saj si prizadeva za razmislek o njihovih lastnih pripovedih in skupnem znanju.

Glavni cilj presega zgolj prenos vsebine: stremi k ustvarjanju spodbudnega prostora aktivnega poslušanja, kjer lahko udeleženci izrazijo svoja vprašanja, potrebe in želje. V tem bogatečem okolju vzgojitelji prevzamejo vlogo posrednikov dialoga in se oddaljujejo od tradicionalnih avtoritet. Učni proces udeležence iz pasivnih prejemnikov informacij spremeni v dinamične soustvarjalce znanja in jim omogoča, da se dojemajo kot sestavni deli širše družbene strukture. V tem kontekstu se učenje ne pojavlja le kot osebno potovanje, temveč tudi kot inherentno kolektivno in politično prizadevanje.

Vzporedno je dobila zagon še ena močna dialoška praksa: Krog zgodb, ki ga UNESCO podpira kot močno orodje za razvoj medkulturnih kompetenc in spodbujanje socialne kohezije. Krog zgodb, ki temelji na umetnosti aktivnega poslušanja, poudarja deljenje osebnih pripovedi. Krog zgodb, v katerem običajno sodeluje 5–10 udeležencev, vsakega posameznika povabi, da kot odgovor na skupno vprašanje deli kratko osebno izkušnjo. V tem svetem prostoru ni prekinitev, evalvacije so zadržane in razprave so odsvetovane – namesto tega ostaja poudarek na pristnem izražanju in pozornem poslušanju.

Ta metoda, ki temelji na ustnih izročilih in praksah gradnje skupnosti, utira pot čustvenim in odnosnim povezavam med ljudmi. Skozi pripovedovanje zgodb udeleženci postopoma začnejo prepoznavati odseve sebe v drugih, se učijo ceniti njihove razlike brez strahu in sklepati vezi, ki presegajo kulturne, jezikovne ali generacijske razlike. Krogi zgodb so še posebej obetavni v kontekstih, povezanih z migracijami, vključevanjem mladih in medkulturnim dialogom, saj učinkovito blažijo občutke osamljenosti in spodbujajo medsebojno razumevanje.

Čeprav se metodologije Maieutic Circle in Story Circle razlikujeta, ju združujejo temeljne vrednote. Oba poudarjata horizontalni dialog, zagotavljata enakopravno udeležbo in spodbujata idejo, da se znanje ne zgolj prenaša, temveč se s sodelovanjem odkriva. Izzivata tradicionalne izobraževalne modele od zgoraj navzdol in namesto tega sprejemata vizijo učenja, ki je relacijsko in sodelovalno.

V obeh praksah orodja pripovedovanja zgodb in postavljanja vprašanj opolnomočijo udeležence. Krepijo razvoj empatije, kritične zavesti in skupnega občutka odgovornosti. Ne glede na to, ali se uporabljajo v šolah, skupnostnih centrih, programih za podporo beguncem ali mladinskih delavnicah, ti krogi gojijo okolja, ki spodbujajo vključujoče učenje in kohezijo skupnosti.

V naši sedanji družbeni krajini, ki jo zaznamujejo naraščajoča neenakost, migracijski izzivi in kulturne napetosti, dialoške metode, kot sta Maieutic Circle in Story Circles, ponujajo konkretne odgovore. Ustvarjajo zdravilne prostore, kjer lahko posamezniki delijo svoje glasove, potrdijo svoje izkušnje in skupaj združijo kolektivne vpoglede.

Za migrante, vzgojitelje, aktiviste in praktike ti pristopi ponujajo etične in učinkovite poti za spodbujanje vključevanja, soočanje s stereotipi in gojenje socialne kohezije. Majevtski krog vabi posameznike, da postavljajo smiselna vprašanja, medtem ko jih Krog zgodb spodbuja k deljenju svojih pripovedi, kar ustvarja priložnosti za dialog, empatijo in razumevanje v vse bolj kompleksnem svetu.

Viri

Hearn, F., Biggs, L., Brown, S., Tran, L., Shwe, S., Noe, TMP in Riggs, E. (2022). Sodelovanje pri odločanju o raziskovalnih smernicah: vloga raziskovalcev skupnosti v participativnih raziskavah s skupnostmi begunskega in migrantskega porekla. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(8), 4844. Pridobljeno iz: https://www.mdpi.com/1660-4601/19/8/4844

Fetterman, DM in Wandersman, A. (2005). Načela vrednotenja opolnomočenja v praksi. Guilford Press. Pridobljeno iz: https://www.guilford.com/excerpts/fetterman.pdf?t=1

Centro Sviluppo Creativo Danilo Dolci. (nd). Recipročni majevtični pristop. Pridobljeno iz https://danilodolci.org/en/reciprocalmaieutic/

Maslin-Ostrowski, P., Drago-Severson, E., Ferguson, J., Marsick, VJ in Hallett, M. (2023). Inovativen pristop k vključevanju mednarodne skupnosti: Krogi zgodb kot katalizatorji za transformativno učenje. International Journal of Adult Education and Technology, 11(2), 1–15. Pridobljeno iz: https://www.researchgate.net/profile/Patricia-Maslin-Ostrowski/publication/316976385_An_Innovative_International_Community_Engagement_Approach_Story_Circles_as_Catalysts_for_Transformative_Learning/links/647f23e82cad460a1bf8bd1b/An-Innovative-International-Community-Engagement-Approach-Story-Circles-as-Catalysts-for-Transformative-Learning.pdf?origin=scientificContributions

UNESCO. (2020). Priročnik za razvoj medkulturnih kompetenc: Zgodbeni krogi. UNESCO Publishing - Pridobljeno izhttps://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000370336

Novara, D. (nd). La pedagogia maieutica di Danilo Dolci. Pridobljeno iz https://www.cislscuola.it/uploads/media/dolci-novara.pdf

Deardorff, DK (2019). Priročnik za razvoj medkulturnih kompetenc: Zgodbeni krogi. Pariz: UNESCO Publishing. Pridobljeno iz https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000370336

Bibliografija v tujem jeziku