V finski kulturi je neodvisnost Finske razumljivo tema, ki vzbuja vrsto čustev od ponosa do strahu pred izgubo. Prevladuje tudi vizija tipičnega Finca, ki predstavlja finsko mentaliteto in deluje kot zagovornik pravice do svobode bivanja, govora in mnenja. Ponos je občutek, ki ga prepoznam kot svojega, ko se na mizo postavi tema dobljene vojne in pridobljene svobode za našo ljubljeno državo. Toda ko se zdi, da se pogovor neizogibno obrne na Fince in kdo so, se počutim vse prej kot ponosen.

Zlasti po begunski krizi leta 2015 in neuspelem integracijskem procesu na Švedskem je rasizem na Finskem skokovito narasel. Zdi se, da obstaja močno mnenje o tem, s kom bi morali deliti svojo državo in kdo ni dobrodošel. Predsodki do migrantov so močni in obstaja veliko negativnih predpostavk do določenih ljudi. Najbolj me skrbi, da so predsodki in domneve v finski družbi tiho sprejeti, saj se ljudje niti ne zavedajo, da so nekaj, kar bi bilo treba predelati in na čemer delati. Prav tako je prelahko videti, kaj Fince pri migrantih najbolj vznemirja – in na žalost JE to na kožo globlje.

Neuspehi v finski družbi

Če imate kakšne druge etnične značilnosti poleg tradicionalnih finskih, vas ne bodo imeli za Finca. Tudi če ste rojeni in odraščali na Finskem in govorite tekoče finsko. Osebe z nefinskimi imeni, temnejšim tenom kože in na primer z nekrščanskimi oblačili in dodatki nenehno sprašujejo o njihovem ozadju. In iz nekega razloga se to spraševanje ne konča pri njihovi narodnosti, temveč se razširi na podcenjevanje njihovih sposobnosti in spretnosti. Domnevajo, da ne razumejo finščine, ponujajo le službe z nizkimi dohodki in jih diskriminirajo na različnih javnih mestih. Številne žrtve rasizma menijo, da je najslabše to, da se njihove izkušnje omalovažujejo in jim celo sploh ne verjamejo. (Yle 2023.)

Ker se naša sosednja država Švedska sooča s številnimi težavami zaradi neuspešnega procesa integracije beguncev in migrantov, je Finska razumljivo zaskrbljena. Na Švedskem so se na primer dejavnosti kriminalnih združb in nemiri znatno povečali, saj švedska policija ni bila sposobna preventivno posredovati pri oblikovanju kriminalnih združb in združb. Zgodila so se dejanja, ki so žal terjala več civilnih žrtev. (Rigatelli 2021.) Čeprav je ta pojav strašljiv, ga kot družba ne bomo preprečili ali zaščitili sebe, ne da bi zaščitili tudi druge. Pravzaprav o »nas« in »njih« sploh ne bi smeli govoriti.

Problem finske družbe, ki išče rešitve za migracijske probleme, je dejstvo, da so migrante same začeli obravnavati kot problem. Kako naj pričakujemo, da se bodo migranti vključili v našo družbo in našli varen prostor, ko pa jih označujemo kot potencialno grožnjo? 

V idealnem primeru bi se morali vsi migranti uspešno integrirati in se tukaj na Finskem počutiti kot doma, najti zaposlitev in se naučiti finskega jezika. Vendar zaradi strahu pred radikalizacijo med migranti mnogi Finci večino migrantov še vedno vidijo kot
neuspehi in celo paraziti, če jim te stvari takoj ne uspejo. In prav ta odnos je razlog, zakaj nekateri tega ne počnejo.

Pa se vrnimo k domoljubju. Domoljubje po definiciji pomeni »ljubezen do svoje domovine«. Spominja nas tudi na pretekle vojne in pridobljeno neodvisnost. Domoljubje je tudi občutek pripadnosti, potreba po zaščiti in del lastnega jaza in identitete. (Primoratz 2020.) S ponosom na svojo državo pride tudi dojemanje prebivalcev zadevne države: kdo so Finci. Na domačega Finca še vedno gledajo le kot na belega belca, ki tekoče govori finsko in je rojen in odraščal kot kristjan na Finskem. To dojemanje torej izključuje Rome in Samije ter Tatare, ki so vsi izvirna manjšinska skupina na Finskem.

Prav tako tisti Finci, ki imajo temnejšo kožo, več maternih jezikov ali druge etnične lastnosti in kulturne povezave, ki niso belci, niso videti kot "pravi" Finci. Finska je pravzaprav ena najbolj rasističnih držav v Evropi, kjer se je veliko temnopoltih soočilo z rasizmom in diskriminacijo. (Hanhinen 2023.) Če to prikazuje povprečno mentaliteto Fincev, kako lahko pričakujemo, da bo vsak član naše družbe v celoti prispeval k varnosti in blaginji naše ljubljene države?

Diskriminacija, drugačnost in utišanje migrantu ali manjšini ne pomagajo pri učenju novega jezika ali zaposlitvi, še posebej, ko se ti strupeni odnosi širijo v akademski svet kot kuga. 

Najnevarnejša oblika rasizma je res strukturna; raziskano je bilo, da sta na primer nefinsko ime ali nebela koža dejavnika, zaradi katerih oseba ne more dobiti zaposlitve, ne glede na njene akademske dosežke in/ali delovne izkušnje. Ta problem pripoveduje temno zgodbo o sedanjem stanju finske družbe – in tudi o prihodnjem stanju, če se TAKOJ ne stori ničesar. (Länsi-Suomi 2020.)