Tema, ki sem jo izbrala za svojo končno nalogo, so ženske žrtve trgovine z ljudmi v Španiji, ki je država mojega izvora. Mislim, da je to velikokrat premalo poznana realnost in mislimo, da ker prihajamo iz precej razvite države, teh težav nimamo, a nič ne more biti dlje od realnosti. 

V Španiji je bilo po podatkih ministrstva za notranje zadeve med letoma 2017 in 2021 identificiranih 1438 ljudi kot žrtve trgovine z ljudmi, od tega 64 mladoletnih. Tem številkam je treba dodati še 4.420 žrtev spolnega in delovnega izkoriščanja, med njimi 36 mladoletnih. 

Zato lahko ugotovimo, da je odstotek žrtev trgovine za spolne namene precej višji in dosega 61%. Poleg žrtev trgovine za spolne namene lahko ugotovimo, da je med žrtvami 93% žensk. Starostno gledano je 70% žrtev starih od 18 do 33 let. 

Kar zadeva spol pripornikov, so 60% moški in 40% ženske. Če sem iskren, je ta podatek pritegnil mojo pozornost, saj nisem pričakoval, da bo zaradi tega razloga aretiranih toliko žensk. Po drugi strani pa tako kot večina žrtev tudi večina agresorjev prihaja iz Kolumbije, Španije in Romunije. 

Trgovina z ljudmi je nedvomno kršitev človekovih pravic in na žalost prizadene milijone ljudi po vsem svetu, med katerimi so najbolj prizadete ženske. V posebnem kontekstu Španije ženske žrtve trgovine z ljudmi predstavljajo ostro in težko realnost, ki zahteva posebno pozornost in učinkovite rešitve. 

Eden od namenov mojega spletnega dnevnika je analizirati položaj žensk, ki so vpletene v to situacijo v Španiji, zato sem se odločila raziskati izzive, s katerimi se soočajo, razloge, zakaj so se znašle v tej situaciji, in ukrepe, ki jih potrebujemo za učinkovito reševanje tega problema. 

Za namen tega spletnega dnevnika je nujno kontekstualizirati temo in razumeti razsežnost tega problema tako globalno kot v mojem primeru v kontekstu Španije. 

V Španiji je prevladujoča dejavnost pri trgovini z ženskami spolno izkoriščanje, kjer so žrtve podvržene prisilni prostituciji. Večina teh žensk prihaja iz Latinske Amerike ali iz najbolj ranljivih držav v Evropi. V Španiji največ žrtev prihaja iz Kolumbije, Španije in Romunije. Tem ženskam je obljubljena boljša prihodnost v ciljnih državah, zato jih je lažje zaposliti. Ko pridejo v te države, so prisiljeni na prisilno delo, torej ko ugotovijo, da so bili izigrani, je prepozno in zelo težko se rešiti iz te situacije. 

Ena od ovir, s katerimi se soočamo pri obravnavanju te problematike, je nevidnost njenih žrtev, dejstvo, da se ta dela opravljajo tajno, pa otežuje zavedanje družbe o tem problemu. 

Poleg tega tajnost otežuje prepoznavanje in reševanje žensk, ki so ujete v to mrežo zlorab in prevar. Na drugi strani pa je tu tudi dejavnik stigmatizacije, saj te žrtve zaradi strahu pred kaznijo in sramu pogosto ne prijavijo dejstev oblastem. 

Španski pravni okvir zagotavlja sredstva za boj proti tej resni težavi. V tej državi, tako kot v mnogih drugih, obstaja več zakonov in predpisov v zvezi s trgovino z ljudmi, čeprav je boj proti njej še vedno zapleten izziv. 

Z mojega vidika menim, da je potrebno več usklajevanja med organi, nevladnimi organizacijami, državljani in številnimi drugimi akterji, ki lahko pripomorejo h krepitvi mehanizmov identifikacije, zaščite in reševanja žrtev trgovine z ljudmi. Menim, da je ena ključnih rešitev tega problema reševanje, pri čemer je ključnega pomena, da žrtve dobijo celovito pomoč, in Španija se za to zavzema.