Viktimizacija in trgovina z ljudmi: skrita resničnost

Blog Julia GDV

Uvod

Po podatkih Združenih narodov je trgovina z ljudmi tretji najdonosnejši nezakoniti posel na svetu, takoj za trgovino z orožjem in drogami.

V letih 2017–2018 je bilo v EU registriranih skupaj 26 268 žrtev trgovine z ljudmi, več kot polovica (60%) je bila žrtev trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje in petnajst odstotkov žrtev trgovine z ljudmi za delovno izkoriščanje, skoraj tri četrtine (72%) vseh registriranih žrtev pa je bilo ženske.

V tem blogu se bomo naučili temeljnih konceptov viktimizacije in trgovine z ljudmi ter osvetlili kompleksnost in posledice.

 

Viktimizacija in trgovina z ljudmi - osnovni pojmi

Trgovina z ljudmi pomeni po Načelih in smernicah o človekovih pravicah in trgovini z ljudmi novačenje, prevoz, premeščanje, skrivanje ali sprejemanje oseb z grožnjo ali uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivega položaja ali dajanja ali prejemanja plačil ali ugodnosti za pridobitev privolitve osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, za namene izkoriščanja. Izkoriščanje vključuje najmanj izkoriščanje prostitucije drugih ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilnega dela ali storitev, suženjstva ali suženjstvu podobnih praks, suženjstva ali odstranjevanja človeških organov.

Tako lahko vidimo, da ima trgovina z ljudmi tri elemente:

1. Dejanja: novačenje, prevoz, premestitev, skrivanje ali sprejem osebe.

2. Z: grožnjo ali uporabo sile ali drugimi oblikami prisile, ugrabitve, goljufije, zavajanja, zlorabe moči ali položaja ranljivosti žrtve ali dajanja ali prejemanja plačil ali koristi za pridobitev privolitve osebe, ki ima oblast nad žrtvijo.

3. Z namenom izkoriščanja (spolnega, služabništva, odvzema organov…).

Pomembno je vedeti, da če je žrtev mladoletna oseba, bi jo označili kot žrtev trgovine z ljudmi samo z dejanjem in namenom (brez potrebe po navedenih sredstvih).

 

Vrste viktimizacije

V Protokolu Združenih narodov najdemo različne vrste viktimizacije, kot so opredeljene različne vrste izkoriščanja, kot je spolno izkoriščanje: pojavi se s prisilno prostitucijo, otroško prostitucijo, spolnim turizmom, prisilno pornografijo in otroško pornografijo. Suženjstvo, ko je oseba podvržena drugi osebi, kot da bi bila njegova "lastnina". Služnost, ko je oseba prisiljena opravljati določene storitve in živeti na lastnini osebe, ki jo izkorišča. Druge oblike izkoriščanja vključujejo npr. nezakonite posvojitve, izkoriščanje otrok s strani oboroženih akterjev, odvzem organov, hlapčevske poroke in prisilno delo.

 

Splošne razsežnosti problema

Statistika
Po podatkih Evropske komisije je bilo v letih 2017–2018 registriranih 26 268 žrtev trgovine z ljudmi, 12 514 v letu 2017 in 13 754 v letu 2018. V tem obdobju je bilo pet držav članic EU z največjim številom registriranih žrtev Združeno kraljestvo (12 123 ), Francija (2 846), Italija (1988), Nizozemska (1 624) in Nemčija (1 380). 

Zakoni in politike

Trgovina z ljudmi neposredno vpliva na človekove pravice. Države so ključne pri prepoznavanju, zaščiti in podpori žrtev trgovine z ljudmi. Iz tega razloga so bili ustvarjeni zakoni in politike, da bi izkoreninili in zagotovili pravice posameznikov v prihodnosti. Leta 2010 je Generalna skupščina potrdila Globalni akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, katerega cilj je preprečevanje trgovine z ljudmi, spodbujanje raziskav in preprečevanje žrtev.
Prostovoljni skrbniški sklad Združenih narodov za žrtve trgovine z ljudmi je bil ustanovljen tudi za zagotavljanje humanitarne, pravne in finančne pomoči žrtvam.


Obstajajo tudi različne politike, priročniki in smernice, ki jih objavljajo različne mednarodne organizacije, kot so UNODC, IOM, UNICEF, UNHCR ali OVSE. Kljub napredku na pravni in zakonodajni ravni načela in smernice navajajo, da je treba še narediti, saj manjka posebne zakonodaje in to predstavlja težavo.

Zelo pomembno je izvajati stalno ocenjevanje nacionalnih in mednarodnih politik, da se ugotovi njihova skladnost in ali dosegajo pričakovane rezultate; da bi ugotovili, ali so uporabni in učinkoviti.

Zaključek

Skratka, trgovina z ljudmi je zelo resen problem in kot kažejo navedeni podatki, je v preteklosti prizadela in prizadene tudi danes na tisoče ljudi vsako leto. Zaradi tega je treba sprejeti zakone, ki bodo zaščitili žrtve in preprečili, da bi se to ponovilo. Izvajanje zakonskih ukrepov pa mora spremljati izobraževalna in ozaveščevalna dejavnost, da bi se problema lotili v njegovem korenu. To je edini način za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi.

Reference


1. Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve (Evropska komisija). (1970, 1. januar). Zbiranje podatkov o trgovini z ljudmi v EU. Urad za publikacije EU.
https://op.europa.eu/en/publicationdetail/-/publication/5b93c49f-12a0-11eb-9a54-01aa75ed71a1
2. La trata de personas conceptos Y definiciones. Red Colombiana de Periodistas con Vision de Género. (nd).
https://www.redperiodistasgenero.org/la-trata-de-personas-conceptos-y-definiciones/
3. Priporočena načela in smernice o človekovih pravicah in človekovih … – OHCHR.(nd).https://www.ohchr.org/en/publications/reference-publications/recommended-principles-and-guidelines-human-rights-and -človek-0

Partnerji

Pustite komentar

sl_SI
Pomaknite se na vrh