Ženske po vsem svetu veljajo za negovalke. * Skozi zgodovino so to vlogo prevzemale ženske. Matere, babice, hčere, vse nudijo osebno in profesionalno nego. Več kot osemdeset odstotkov negovalcev je žensk, ki za nego porabijo petdeset odstotkov več časa kot povprečen moški. V tej skupini lahko vidimo ženske z migrantskim ozadjem. Kako te migrantke oblikujejo in sledijo tej vlogi, ko spreminjajo svoja znana okolja?

Družinski in skupnostni negovalci

Z leti je število posameznih žensk, ki se selijo zaradi dela, izobraževanja ali kot glava gospodinjstva, drastično naraslo. Integracija teh žensk se v večini primerov izkaže za zapleten proces. Zaradi podcenjevanja prejšnje izobrazbe in delovnih izkušenj te ženske na koncu »zapolnijo vrzeli« na trgu dela. Kljub temu imajo te ženske ključno vlogo za svojo družino in skupnost v državi izvora. S pošiljanjem delov lastnega dohodka kot finančno podporo družinskim članom prek nakazil, nekatere raziskave kažejo pozitiven razvoj ekonomske blaginje prejemnikov.

Izkušnje migrantk v ciljni državi prispevajo tudi k družbenemu razvoju družine in skupnosti v izvorni državi. Ta proces lahko imenujemo socialna nakazila. Doživljanje drugih družbenih standardov, norm ali identitet in po možnosti učenje novih veščin lahko prispeva k osebnemu razvoju migrantk. To novo ali drugačno znanje se lahko prenese na člane družine in skupnosti.

Ženska delovna mesta: lahka in nizko vredna?

Delavke migrantke imajo pomembno vlogo na trgu dela ciljne države. Naraščajoče povpraševanje po gospodinjski negi, domačih gospodinjskih opravilih in poklicni zdravstveni negi je v zadnjem desetletju sprožilo več migracij žensk. Zaradi staranja večine zahodnih držav imajo delavke migrantke pomembno in nenadomestljivo vlogo na trgu dela. Ohranjajo tudi sistem zaposlovanja v državi.

Vendar se delavci migranti vsakodnevno soočajo z napačnimi predstavami o svojih sposobnostih in znanju – zaznavajo jih, kot da jemljejo dela drugih ljudi in da lahko opravljajo samo delo nizke vrednosti. Delavke migrantke se soočajo tudi s seksističnim odnosom, ki prispeva k tem idejam. Ta stališča potiskajo migrantke v dela, ki se dojemajo kot lahka in nizko vredna, kot je delo v gospodinjstvu in zdravstvu, tako poklicno kot neformalno. Gospodinjsko in zdravstveno delo se obravnava kot naravni podaljšek ženske vloge v vsakdanjem življenju.

Poklic v zdravstvu

Sektor zdravstvenega varstva se po vsem svetu sooča s pomanjkanjem delavcev in odvisen je od izseljenih zdravstvenih delavcev, ki bodo sodelovali pri reševanju tega problema. Raziskave pa kažejo, da v večini zahodnih držav to ni trajnostna rešitev. Nekatere zahodne države aktivno zaposlujejo tuje zdravstvene delavce. V zameno je tem delavcem ponujeno usposabljanje in izobraževanje v kombinaciji z zaposlitvijo. Zdi se, da te ponudbe niso namenjene drugim migrantkam, ki so migrirale iz drugih razlogov ali na lastno pobudo. Te ženske vstopijo na trg dela v ciljni državi brez tovrstne podpore. 

Pri vstopu na področje zdravstvenega varstva se lahko migrantke soočijo z vrsto izzivov zaradi zakonodaje, priznavanja prejšnje izobrazbe in dela, kulturnih razlik, diskriminacije in jezikovnih ovir. Zaradi teh dejavnikov zdravstveni delavci, ki se selijo, večinoma na koncu delajo s starejšimi bodisi v okviru oskrbe na domu ali v organizacijah za oskrbo. To področje zdravstvenega dela se pogosto dojema kot nezahtevno in predvidljivo.

Domači delavci

Migrantke se zaposlijo tudi v gospodinjskih opravilih, kot negovalke majhnih otrok, starejših ali gospodinjskih opravilih. Pri delu v neformalnem domačem okolju se migrantke soočajo s tveganjem zlorabe zaradi odvisnega odnosa med delavcem in delodajalcem. Odvisnost, ki temelji na dovoljenju za bivanje, dohodku, stanovanju in varnosti priložnosti za delo, pa tudi izoliranost od družbenih okolij in pomanjkanje natančnih informacij zaradi jezikovnih in kulturnih razlik povečujejo ranljivost teh žensk.

Tri pomembne točke za prihodnost nizozemskega zdravstvenega sistema so finančna vzdržnost, socialna vzdržnost in vzdržnost osebja. Finančna vzdržnost se osredotoča na stroške nizozemske vlade v zdravstvenem sektorju. Glede na demografski in tehnološki razvoj je pričakovati, da se bodo izdatki za zdravstvo v prihodnje povečevali hitreje od gospodarske rasti. Tako napoveduje nizozemska vlada (RIVM) v preliminarni študiji. Predvideva se, da se bodo izdatki za zdravstvo do leta 2060 v povprečju povečevali za 2,8 odstotka na leto v primerjavi z 1- do 1,5-odstotno rastjo obsega celotnega gospodarstva. To je predvsem posledica stagnacije produktivnosti nizozemskega zdravstvenega sektorja.
Po mnenju nizozemske vlade (Ministerie van Algemene Zaken, 2022) so na voljo samo 3 rešitve za subvencioniranje teh naraščajočih izdatkov:

– (1) zmanjševanje deleža drugih javnih izdatkov države
– (2) povečanje kolektivne davčne obremenitve
– (3) povečanje državnega dolga

Program »TAZ« se osredotoča na vzdržnost kadrov. »TAZ« je bil ustanovljen leta 2022. »TAZ« je okrajšava za »Toekomstbestendige Arbeidsmarkt Zorg & welzijn«, kar pomeni »zdravstveno varstvo in socialno varstvo na trgu dela, pripravljeno na prihodnost«. Odstotek ljudi, ki delajo v nizozemskem zdravstvenem sistemu, se je od začetka povečal
1970 od 7 do več kot 15 odstotkov.

Trenutno približno eden od sedmih zaposlenih v nizozemski delovni sili dela v zdravstvenem sektorju. Čez približno štirideset let naj bi bil to vsak tretji zaposleni, da bi lahko zadovoljili povpraševanje po zdravstvu. Zato je nujno, da ljudje, ki delamo v zdravstvu, ostanemo zaposleni v zdravstvu. Trajnost osebja se osredotoča na to točko (Ministerie van Algemene Zaken, 2022).

Da bi zdravstveni delavci ostali v nizozemskem sistemu zdravstvenega varstva, so bile predlagane nekatere spremembe za zdravstvene delavce. To so na primer, da so zaposleni že med izobraževanjem vključeni v novosti v zdravstvu, da je na voljo dobro vodenje pripravništva in privlačen (učni) program dela, ki jim omogoča, da opravljajo tisto, za kar so se usposobili, da jim je dana možnost razvijajo naprej, tako da porabijo manj časa za administrativna bremena, da imajo dostop do novih delovnih metod in tehnologije za povečanje zadovoljstva pri delu ter da imajo besedo pri načinu opravljanja dela opremljeni. Vse to prispeva k zagotavljanju, da je sektor zdravstva in socialnega varstva in ostaja dober sektor za delo.

Socialna vzdržnost se osredotoča na poglede nizozemskega prebivalstva na sistem zdravstvenega varstva in na to, koliko so pripravljeni plačati za svoje zdravstveno varstvo. Na Nizozemskem je zavarovanje obvezno. Če cene zavarovanja narastejo, bodo ljudje prisiljeni plačati pristojbine in bodo nezadovoljni. Socialna vzdržnost je splošno mnenje o zdravstvenem varstvu (npr. dostopnost in kakovost) in finančni podpori, ki jo nizozemsko prebivalstvo lahko (in želi) dati svojemu sistemu zdravstvenega varstva.